Follow us
Kontakte
Dipl.-Theol. Martin Retelj
Seelsorger
Začetki duhovne oskrbe Slovencev na Dunaju segajo v 19. stoletje, vendar se je redno dušnopastirsko delo za Slovence na Dunaju začelo šele leta 1960, ko je p. Ivan Tomažič CMF začel z rednimi nedeljskimi in prazničnimi svetimi mašami pri klarentincih, v Bennogasse, v 7. okraju.
Prvi duhovnik za Slovence na Dunaju, nastavljen z dekretom, je bil Alojz Sterle, ki je prišel iz Amerike. Na Dunaju je deloval tri leta in v tem času so se Slovenci zbirali v bolnišnični cerkvi Elisabethkirche, v 3. okraju.
Za njim je duhovno oskrbo Slovencev na Dunaju na prošnjo dunajske nadškofije ponovno prevzel p. Tomažič in Korotan je postal zbirno mesto vernih Slovencev.
S 1. septembrom 1982 je bil za dušnega pastirja v dunajski nadškofiji imenovan p. Štefan Alojzij Ferenčak SDB. Zaradi neustreznosti prostora za bogoslužje v Korotanu je takoj poiskal novo lokacijo za zbiranje Slovencev. Nadškofija mu je ponudila nekdanjo župnijsko cerkev Srca Jezusovega z ustreznimi prostori za pisarno in stanovanjem, na Einsiedlergasse 9-11, v 5. okraju. Pater Ferenčak je cerkev s pastoralnimi prostori in stanovanjem prevzel 13. marca 1983 in s tem tudi nemško govorečo rektoratsko skupnost, kar pa je pomenilo tudi redno bogoslužje za nemško govoreče vernike.
Center so poimenovali Slovenski pastoralni center. V letih 1987 in 1988 so v kletnih prostorih, predvsem s prostovoljnim delom, uredili večjo dvorano in kavarno, ki služi druženju po bogoslužjih in prireditvah.
Avgusta 1988 je p. Ferenčaka naseldil duhovnik Tone Štekl, ki je ostal na Dunaju do avgusta 2010. S 1. septembrom 2010 pa je bil za dušnega pastirja Slovencev na Dunaju in rektorja cerkve Srca Jezusovega imenovan Branko Umek.
Na Dunaju in okolici živi okoli 3000 Slovencev. Pri nedeljskem bogoslužju in drugih prireditvah se jih zbiri povprečno 50, kadar pa so večje slovensnosti pa tudi 100 in več.
